Do takrat mo\u017egani ne poznajo \u010dustev in tiste \u017eivali (plazilci), ki nimajo tega novega dela, ki ovija mo\u017egansko deblo, za te se domneva, da ne do\u017eivljajo \u010dustev.<\/p>\n
Limbi\u010dni sistem je mo\u010dno povezan z mo\u017eganskim deblom, povezuje \u00a0ga \u00a0pot <\/strong>po kateri te\u010de dopamin v\u00a0 mo\u017egansko deblo, kar mo\u010dno vpliva na na\u0161a \u010dustva.<\/p>\n Z razvojem se \u010dasovno nato mo\u017egani razvijajo navzgor in spredaj. V globini mo\u017eganov nastajajo druga\u00a0 jedra v katerih imamo ogromno \u00a0programov, ki so podzavedni.<\/p>\n Ti programi so motori\u010dni<\/strong> in \u010dustveni<\/strong>.<\/p>\n V zadnjih nekaj milijonih let se pri \u010dloveku razvije najvi\u0161ji del mo\u017eganov – \u00a0frontalni del.<\/p>\n Poleg limbi\u010dnega sistema , ki je nevrotransmiterski (nevrotransmitorji\u00a0 ali \u017eiv\u010dni prena\u0161alci so skupina heterogenih biokemi\u010dnih snovi, ki prena\u0161ajo informacije med nevroni preko sinaps) je za sre\u010do zelo pomemben \u00a0tudi opioidni sistem.<\/strong><\/p>\n V na\u0161ih mo\u017eganih imamo opioide, ki se pojavijo v \u017ee zelo starih strukturah mo\u017eganov in so v veliki meri povezani z bole\u010dino<\/strong>.<\/p>\n Velika koli\u010dina opioidov na\u0161ih mo\u017eganih povzro\u010di, da ne \u010dutimo bole\u010dine.<\/p>\n Ko se pogovarjamo o sre\u010di, ugodju, bole\u010dini<\/strong> je RAVNOVESJE\u00a0 med<\/p>\n Frontalni re\u017eenj (nad o\u010dmi)-novi del \u00a0mo\u017eganov je sestavljen iz treh delov:<\/p>\n Orbitofrontalna skorja <\/u><\/strong>\u2013 (tko se imenuje zaradi svoje povezanosti z orbito \u2013 o\u010desno votlino) zelo pomembna, da nam prevede\u00a0 zelo prijeten ob\u010dutek<\/strong> v na\u0161o zavest. \u010ce bo pri\u0161lo nekaj iz globin, kot praspomin, stara misel, ali dotik se bo tukaj nekje (tudi s hrano, okusom) to prevedlo v jezik zavesti in bo ta ob\u010dutek prijetnosti, ali pa neprijetnosti, narekoval na\u0161e vedenje.<\/p>\n Dorzolateralni del <\/u><\/strong>\u2013 radi ga imajo kognitivni psihologi, ker je v veliki meri vezan na proces, kot je delovni spomin, na\u0161e abstraktno razmi\u0161ljanje, na na\u0161e delo.<\/p>\n Najbolj sprednji del mo\u017eganov<\/u><\/strong> ostaja za znanstvenike \u0161e vedno velika neznanka. Trenutno ostaja nek nemi del frontalnega re\u017enja kot velika skrivnost, ki \u010daka, da jo odkrijemo.<\/p>\n Ko govorimo, da je nekaj ugodno in da je to nek predpogoj za sre\u010do, se nevrofiziologi ukvarjajo z dvema vrstama procesov.<\/p>\n Najprej so tisti procesi, ki potekajo v na\u0161ih receptorjih \u2013 v o\u010deh, v u\u0161esih, ob dotiku. Vsi ti procesi te\u010dejo proti spodnjemu, staremu delu mo\u017eganov, kjer ostajajo nezavedni, se jih ne zavedamo in\u00a0 vidimo samo njihove u\u010dinke.<\/p>\n So pa zelo objektivni<\/strong> in imamo metode s katerimi jih lahko merimo. Re\u010demo, da so SENZORI\u010cNI. Pomeni, da se pogovarjamo o hrani, spolnosti, pija\u010di, bole\u010dini\u2026<\/p>\n Predpogoj za to, da nekaj u\u017eivamo je, kot na za\u010detku omenjen dopamin, ki potuje iz mo\u017eganskega debla v limbi\u010dne in frontalne predele.<\/strong><\/p>\n Ko se stvari tukaj sprocesirajo obstaja mo\u017enost, da jih mo\u017egani, \u010de meniio, da je to pomembno (da jaz mislim, da si to moram zapomniti, ker mi bo to koristilo) \u00bbspustijo naprej\u00ab, proti korteksu. Kot ti procesi dose\u017eejo mo\u017egansko skorjo \u2013 frontalni re\u017eenj \u2013 takrat stopijo v na\u0161o ZAVEST<\/strong>.<\/p>\n S tem se osnovni senzori\u010dni ob\u010dutki spremenijo v neko zavest<\/em>.( To je dobro, to je lepo, to je zanimivo\u2026)<\/p>\n Tako ugodje postane subjektivno.<\/strong><\/p>\n \u00a0Sedaj se zgodi nekaj fascinantnega. <\/strong>\u00a0Samozavest za\u010dne nastopati \u00a0subjektivno. Za\u010dnemo se zavedati lastnega in tujega u\u017eivanja (meni se dopade ta slika, tebi je v\u0161e\u010d ta pesem\u2026) Moje ob\u010dudovanje slike je moje, tvoje ob\u010dudovanje pa tvoje.<\/u><\/p>\n \u010cE\u00a0 SE SRE\u010cA ROJEVA, SE VERJETNO NE<\/strong> \u00a0V MO\u017dGANSKEM DEBLU, STAREM DELU MO\u017dGANOV. TU NASTAJAJO ZGOLJ \u00a0PREDPOGOJI <\/strong>ZA \u00a0NJEN NASTANEK. ROJSTVO \u00a0\u00a0NASTAJA V VI\u0160JEM PREDELU MO\u017dGANOV.<\/p>\n Sodobni nevrofiziologi sku\u0161ajo lo\u010diti med ne\u010dim kar se imenuje:<\/p>\n In<\/p>\n V procesu sre\u010de sta ta dva procesa zelo pomembna. V\u0161e\u010dnost (liking) je vezan na druge mo\u017eganske strukture in druge nevrotransmitorje kot \u017eeleti (wanting).<\/p>\n Ni\u017eje strukture v mo\u017eganih nam dajejo SENZORI\u010cNA UGODJA :<\/p>\n Za sre\u010do mora obstajati neka osnova.<\/p>\n Sre\u010da je prehod \u010dloveka od manj\u0161e do vi\u0161je popolnosti. Nevrofiziolo\u0161ko pomeni sestop\u00a0 iz orbitofrontalnih in cingulatnih vezi v negotov izziv dorzalnih in polarnih frontalnih predelov, ki se v zadnjih desettiso\u010d letih razvijajo z osupljivim tempom. To so tisti deli mo\u017eganov, ki nam omogo\u010dajo virtualnost.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mo\u017egani tehtajo pribli\u017eno 1400 gramov. Centralno \u017eiv\u010devje je sestavljeno iz zelo starih delov, ki so prostorsko ume\u0161\u010deni globoko v spodnji del mo\u017eganov. V mo\u017eganskem deblu so na\u0161i \u017eivljenjski centri.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":60,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[17],"tags":[],"class_list":["post-55","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mozgani-in-sreca"],"yoast_head":"\n\n
NAJPOMEMBNEJ\u0160E
![\"\"](\"https:\/\/pomagajmi.si\/wp-content\/uploads\/2018\/01\/\u010dlane-mo\u017egani-in-sre\u010da1-300x225.jpg\")
<\/h3>\n\n
\n
\n
KAJ JE SRE\u010cA?<\/h3>\n