info@pomagajmi.si00386 41 278 430
PomagajMi.si

Z igro naučiti otroka misliti

0

Košarica

Menu

Skip to content
  • Ponudba
  • Blog
  • IZOBRAŽEVALNI IN TERAPEVTSKI PRIPOMOČKI
  • DIDAKTIČNE IN IZOBRAŽEVALNE IGRAČE
    • Izobraževalne sestavljanke
    • Učenje matematike
    • Zabava
  • SESTAVLJANKE
  • KNJIGE IN DELOVNI ZVEZKI
  • AKCIJE
  • MONTESSORI MATERIALI
  • TERAPEVTSKI MATERIALI
  • Dostava in pošiljke
  • Kontakt
  • Ponudba
  • Blog
  • IZOBRAŽEVALNI IN TERAPEVTSKI PRIPOMOČKI
  • DIDAKTIČNE IN IZOBRAŽEVALNE IGRAČE
    • Izobraževalne sestavljanke
    • Učenje matematike
    • Zabava
  • SESTAVLJANKE
  • KNJIGE IN DELOVNI ZVEZKI
  • AKCIJE
  • MONTESSORI MATERIALI
  • TERAPEVTSKI MATERIALI
  • Dostava in pošiljke
  • Kontakt
Search

Blog

Domov » Blog

Kakšna je dobra in varna igrača?

september&nbsp27,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Učenje matematike

september&nbsp14,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Otrok in težave s sluhom

februar&nbsp11,&nbsp&nbsp2022
  /  by Barbara Šalej   /   Leave a Comment
… Read More

Prednosti montessori izobraževanja

februar&nbsp9,&nbsp&nbsp2022
  /  by Barbara Šalej   /   Leave a Comment
… Read More

Brain gym – gimnastika za možgane

januar&nbsp28,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Učenje poštevanke

januar&nbsp24,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Pomen dobro razvitega ravnotežja pri otroku

januar&nbsp21,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Stalnost predmeta

januar&nbsp13,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Montessori pedagogika

januar&nbsp10,&nbsp&nbsp2022
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Montessori pedagogika in njeni cilji

januar&nbsp24,&nbsp&nbsp2018
  /  by admin   /   Leave a Comment
… Read More

Posts navigation

1 2

PREJMI NASVETE V SVOJ NABIRALNIK!

Blog
    • Kakšna je dobra in varna igrača?Kakšna je dobra in varna igrača?
      27 septembra, 2022BlogKupiti poceni igrače iz tujine ali izbirati kvalitetne igrače, ki  so na voljo v slovenskih prodajalnah in niso vedno najbolj poceni? Prav gotovo ste se že srečevali s podobnim vprašanjem in razmišljali zakaj so določene igrače toliko dražje od drugih, ki so na prvi pogled skoraj identične? Na slovenskem trgu obstaja veliko dobrih in kvalitetnih proizvajalcev in tudi prodajalcev, ki se trudijo združiti slovenske proizvajalce pod eno streho. Eni izmed teh so zagotovo tudi https://igracezaotroke.si/ Ne smemo pa pozabiti naših čudovitih sodelavcev http://linit-design.com, ki za naše potrebe izdelujejo prečudovite izdelke v slovenskem jeziku. Ste kdaj razmišljali, ko kupite igračo z ustreznimi certifikati, kaj dejansko to pomeni in kaj vam proizvajalec s tem zagotavlja? Ste se kdaj spraševali zakaj mora biti pri igračah navedena priporočena starost? Posredujemo vam pravila za izbiro varnih igrač za majhnega otroka, ki ga je izdal NIJZ. Pravila za izbiro varnih igrač za majhnega otroka Za otroke in starše so božični in novoletni prazniki čas sproščenosti, sreče in zabave. V tem času pogosto kupujemo igrače. Na prodajnih policah je na tisoče igrač in izbrati tako, ki bo razveselila otroka, hkrati pa bo tudi primerna njegovim razvojnim sposobnostim in varna, je za marsikoga zahtevna naloga. Kaj moramo vedeti in preveriti ob nakupu? Na igrači najprej preverimo, ali ima oznake EN 71, CЄ, »Dobra igrača«, »Neprimerno za otroke, mlajše od treh let«:   EN 71 Preverimo, ali je igrača skladna z varnostnim standardom EN 71. Če je na igrači ali embalaži zapisana omenjena oznaka standarda, pomeni, da je bila igrača testirana in ustreza evropskim standardom za varnost igrač.   Igrača mora imeti tudi oznako CЄ. V skladu z direktivo o varnosti igrač je mogoče na območju držav članic EU prodajati le igrače, ki nosijo to oznako. Oznaka CЄ pomeni, da je bila igrača načrtovana in proizvedena v skladu z vsemi zahtevami predpisov EU glede varnosti, ki se nanjo nanašajo.   Znak »Dobra igrača« podeljuje komisija za oceno igrač, v katero so vključeni strokovnjaki z različnih področij. Komisija ocenjuje igrače z vidika varnosti, poleg tega pa pri oceni upošteva še likovno-oblikovni kriterij ter ustreznost igrače otrokovi razvojni stopnji in načinu igranja. Če igrača doseže pozitivno oceno glede na postavljene kriterije, prejme znak »Dobra igrača«. Staršem je ta znak lahko v veliko pomoč pri izbiri kakovostne igrače.   Na igrači poiščemo oznako, na kateri piše, za katero starost otroka je igrača najbolj primerna. Oznake so na igračah zaradi varnosti otrok, zato bodimo še posebej pozorni na tisto, ki označuje igrače, ki niso primerne za otroke, mlajše od 3 let. Otroci, mlajši od 3 let, zelo radi nesejo v usta drobne predmete, pri čemer obstaja velika nevarnost, da se z njimi zadušijo.   Pri izbiri igrače za majhnega otroka upoštevamo štiri »V« (varnostna) pravila: 1. »V« za VELIKOST: Manjši kot je otrok, večja naj bo igrača. Za otroke, mlajše od 3 let, predstavljajo nevarnost za zadušitev tiste igrače, katerih premer je manjši od 3 cm (npr. majhne figurice živali ali ljudi, drobne kocke, žebljički, majhne žoge, piskajoče igrače z drobno piščalko, igrače, ki vsebujejo male okrogle baterije, medvedki s pritrjenimi trdimi očmi), in igrače, ki se razstavijo na manjše dele. Pri izbiri igrače si lahko pomagamo z oznako, ki opozarja, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od 3 let, ker je premajhna ali je razstavljiva na drobne dele. Bodimo pozorni tudi na dele igrače, ki se lahko odlomijo ali odtrgajo. Otrok jih lahko pogoltne, vdihne ali jih vtakne v nos ali ušesa. Preverimo, ali je piskajoča igrača, ropotuljica ali igrača za grizenje dovolj velika, tudi ko jo stisnemo. Otrok da stisnjeno igračo lažje v usta, ko stisk popusti, pa igrača zapolni dojenčkovo ustno votlino in zapre žrelo, kar povzroči zadušitev. Igrače morajo biti trdne, močne in kakovostno izdelane. Naj nas ne premamijo lepe, vendar slabo izdelane igrače, ki hitro razpadejo, npr. odtrgajo se gumbi, raztrese se polnitev igrače, razlomi se tanka plastika. Taki delci predstavljajo nevarnost za zadušitev. Igrače za sestavljanje z majhnimi in zelo močnimi magnetki, niso primerne za otroke, mlajše od 6 let. Če otrok magnetke pogoltne, lahko pride do težkih poškodb notranjih organov.   2. »V« za VRVICE: Igrača za majhnega otroka ne sme imeti vrvic, trakov, strun. Igrače, ki imajo vrvice, trakove ali strune daljše od 22 cm, niso primerne za otroke, mlajše od 3 let, ker se otrok z njimi lahko zadavi. Takih igrač ne kupujemo ali pa z igrače odstranimo vse vrvice, preden jo ponudimo otroku. Igrače na zankah ali vrvicah, ki jih obesimo na ali nad otroško posteljico, naj imajo kratke vrvice, saj predstavljajo nevarnost za zadavitev. Tovrstne igrače je treba odstraniti takoj, ko se začne dojenček dvigovati na roke in kolena ali je že star 5 mesecev.   3. »V« za VIDEZ: Igrača naj bo brez ostrih robov in konic. Varna igrača ne sme imeti ostrih robov, ostrih koničastih delov, na leseni igrači ne sme biti trsk. Za otroke, mlajše od 3 let, tudi niso primerne igrače s kovinskimi deli. Včasih so na igrači koničasti deli, če gre za posebno funkcijo igrače, npr. igrača dežnik. Take igrače niso primerne za otroke do 3 let starosti, koničasti deli pa morajo biti ustrezno zaščiteni. Igrača tudi ne sme imeti odprtin, velikih od 0,5 do 1,2 cm, ker se vanje lahko ujamejo prsti rok ali nog. Za majhnega otroka ne kupujemo igrač z gibljivimi deli (vzmeti, pogonski mehanizmi, tečaji), ki lahko uščipnejo, urežejo ali ukleščijo dele otrokovega telesa ali zagrabijo dolge lase. Majhni otroci se lahko poškodujejo tudi s koničastimi svinčniki in barvicami, zato naj z njimi rišejo samo pod nadzorom odrasle osebe.   4. »V« za VRSTO MATERIALA: Material, iz katerega je narejena igrača mora biti zdravju neškodljiv in negorljiv. Igrače, ki jih otroci dajejo pogosto v usta, morajo biti izdelane iz zdravju neškodljivih snovi. Tudi pripomočki za risanje pogosto končajo v ustih ali na koži kljub temu, da otrok riše na papir. Igrače morajo biti pobarvane z zdravju neškodljivimi barvami, ki ne pokajo in se ne luščijo. Plišaste igrače in kostumi naj bodo izdelani iz pralnih in negorljivih ali počasi gorljivih tkanin, polnilo pa ne sme biti iz drobnih delcev, ki lahko postanejo vzrok za zadušitev.   Izberimo varno igračo za večjega otroka: Igrače za jahanje so lahko nevarne predvsem za mlajše otroke, ker še nimajo dobro razvite koordinacije gibov, zaradi česar so pogosti padci s poškodbami. Izberimo igračo, ki je primerna otrokovi starosti, in poskrbimo, da se bodo otroci igrali le na varnih površinah, daleč stran od stopnic, plavalnega bazena, prometa ipd. Igrače, v katerih se otrok lahko vozi, morajo imeti dober zavorni sistem, iz njih se ne sme z lahkoto pasti in ne smejo predstavljati nevarnosti za poškodbe otroka ali koga drugega. Izberemo igračo, ki je primerna otrokovi starosti in poskrbimo, da se bo otrok vozil le na varnih površinah. Velike igrače, kot so hišice, gradovi, avtomobili, v katere otrok lahko zleze, morajo imeti dovolj velike odprtine, ki omogočajo prezračevanje, da se otrok ne zaduši. Vrata morajo biti narejena tako, da se z lahkoto odprejo z notranje strani. Kolesa in kolesarske čelade sodijo skupaj. Če za darilo kupimo kolo, mora darilo vedno spremljati tudi kolesarska čelada, ki je primerna otrokovi starosti in velikosti njegove glave. Kadar podarjamo rolerje ali rolko, je treba darilu dodati poleg čelade še ostalo varovalno opremo: dlančnike, komolčnike in kolenčnike. Napihljivi baloni so nevarni za otroke do 8. leta starosti. Otroci se lahko zadušijo z nenapihnjenim balonom iz lateksa ali z delci balona, ko le-ta poči. Ne dovolimo, da bi otroci sami napihovali balone brez nadzora odrasle osebe ali se igrali z nenapihnjenimi baloni. Balone uporabljamo izključno za dekoracijo. Funkcionalne igrače so pogosto dober posnetek naprav in orodij za odrasle in se tudi uporabljajo na podoben način. Pred nakupom natančno preberemo navodilo za uporabo in opozorila o nevarnostih. Običajno take igrače niso primerne za otroke, mlajše od 3 let, in se smejo uporabljati le pod nadzorom odrasle osebe. Igrače na električni pogon se lahko napajajo z električno napetostjo največ 24 V. Otroci jih lahko uporabljajo le pod nadzorom odrasle osebe. Preverimo ali so deli igrače, ki so pod napetostjo, in kabli, ustrezno izolirani ali mehansko zaščiteni, da ne pride do električne poškodbe. Baterije lahko v igračo vstavlja samo odrasla oseba. Otroci naj ne nosijo igrač na baterije v posteljo, ker lahko pride do opeklin zaradi izlitja baterij. Električne igrače z grelnimi elementi so primerne le za otroke, starejše od 8 let. Ne smejo se segreti toliko, da bi ob dotiku povzročile opekline. Pri kemičnih igračah, npr. kompletih za kemijske preskuse, pred nakupom preberemo opozorila o nevarnostih pri uporabi ter navodila za uporabo. Običajno take igrače niso primerne za otroke, mlajše od 12 let, in se smejo uporabljati le pod nadzorom odrasle osebe. Koničaste igrače, npr. meči, sablje, puščice, morajo imeti konice iz mehkega materiala ali na konicah vakuumske kapice. Tovrstne igrače in izstrelki ne smejo imeti trdih konic, saj lahko povzročijo poškodbe obraza, še posebej so nevarne poškodbe oči. Poučimo otroka, naj s sabljo ali lokom ne meri v človeka. Nakup igrač orožja odsvetujemo. Če se nakupu nikakor ne moremo izogniti, kupimo otroško pištolo svetle barve, ki se je ne da zamešati s pravim orožjem. Poučimo otroka, naj z orožjem ne meri v človeka. Nekatere igrače, npr. vozila na motorni pogon, glasbila, elektronske igrače, so lahko zelo glasne in za družino kmalu postanejo moteče. Povzročijo lahko tudi poškodbe sluha. Glasnost igrače preverimo že v trgovini. Če se odraslemu človeku igrača zdi glasna, je zagotovo preglasna za otroka. Zadnja leta so vse bolj priljubljene video igrice in računalniške igrice. Izberemo le tiste, ki so primerne otrokovi starosti, izogibamo pa se nakupu igric, ki spodbujajo nasilje.   Kako ravnamo z igračami doma? Darila so običajno zavita v pisane papirje, darilne vrečke in polepšana z okrasnimi trakovi. Vrečke in trakove pospravimo zunaj dosega otrok takoj, ko darilo odvijemo, da se majhen otrok z njimi ne zaduši ali zadavi. Pred uporabo nove igrače pazljivo preberemo navodila za sestavljanje, uporabo in varno ravnanje. Pazimo, da se mlajši otroci ne bodo igrali z igračami starejših bratcev ali sestric, ker so običajno igrače starejših otrok majhne ali sestavljene iz drobnih sestavnih delov in zato nevarne za zadušitev mlajšega otroka. Ne pustimo, da bi igrače ležale po tleh, saj so pogosto vzrok za padce otrok in odraslih. Otroka naučimo, naj vedno pospravi igrače, ko se neha igrati. Igrače lahko pospravi na police ali v zaboj za igrače. Najbolje je, da je zaboj za igrače brez pokrova, saj tako ni nevarnosti, da bi se otrok v njem zadušil ali pa bi pri zapiranju in odpiranju pokrova prišlo do poškodbe. Plišastih in drugih mehkih igrač ne puščamo v bližini izvora vročine, npr. štedilnika, kamina, grelcev, ker se lahko vnamejo in povzročijo požar. Otroške igrače redno pregledujemo. Nekoč varne igrače se lahko spremenijo v nevarne, če se razbijejo ali raztrgajo. Redno je treba pregledovati, ali so se odtrgali deli igrače in so nastali ostri robovi ali konice, ali se iz mehkih igrač raztresa polnilo, ali so kovinski deli zarjaveli… Če smo v dvomih, da je igrača še varna, jo zavržemo.” Za konec pa ne gre zanemariti dejstva, da otroci ne potrebujejo celo sobo igrač, ampak takšne, ki ga bodo bogatile, učile, zabavale in motivirale. Če kje velja pravilo “manj je več” je to zagotovo pri igračah. Prevelika količina igrač moti otrokovo zbranost in koncentracijo. Zato je vloga staršev tukaj ključna. Ne kupujmo igrač, da imamo “mir” pred otrokom, ampak poiščimo čas za skupne trenutke, ki so tako zelo dragoceni....
    • Učenje matematikeUčenje matematike
      14 septembra, 2022BlogPri matematiki je zelo pomembno, da znanje gradimo postopoma, saj nam le dobro utrjena osnova omogoča napredovanje na višji nivo. Pot do brezhibnega znanja računanja se začne s preštevanjem oziroma štetjem ena po ena, najprej naprej, nato še nazaj, začenši od ena, ko enkrat usvojimo orientacijo, pa pri katerem koli številu.  Štetje ena po ena postaja z večanjem števil vedno bolj zamudno, zato je sčasoma potrebno narediti korak naprej in šteti po več skupaj. To nam omogoča aditivno razmišljanje oz. sklepanje. Kadar so ti »skoki« enaki, jih lahko združimo v polja, katerih vrednost določajo zmnožki pri poštevanki. Ko le-to znamo in predvsem razumemo, smo usvojili naslednjo stopnjo v matematičnem razmišljanju – to je multiplikativno sklepanje. Z vsako doseženo stopnjo opazno pridobimo na hitrosti, viša pa se tudi naša stopnja samozavesti, kar je idealna popotnica za matematične teste in reševanje zahtevnejših matematičnih problemov nasploh.  Od tu naprej gremo lahko še višje, s proporcialnim sklepanjem lahko množimo oziroma delimo na dveh mestih hkrati, pri premem sorazmerju v isti smeri, pri obratnem pa celo v nasprotnih si smereh, funkcijsko sklepanje pa nam omogoča, da si na podlagi zadostnega števila podatkov, pri linearni funkciji sta to že dva urejena para vrednosti, znamo predstavljati in seveda tudi izračunati, kako se giblje vrednost prve (odvisne) spremenljivke v celotnem definicijskem območju druge (neodvisne) spremenljivke. Funkcijsko sklepanje velja za najbolj napredno točko matematičnega sklepanja.  Za lažje razumevanje si pri računanju pomagamo z modeli. Kaj sploh je model? Po domače povedano gre za ponazoritev »dogajanja v naših glavah« pri razumevanju in reševanju matematičnih problemov.  Modele na splošno delimo v dve skupini. S prvimi predstavimo situacijo (na primer 8 vrst v kinu s po 12 stoli predstavimo s krožci, razporejenimi v obliki pravokotnika), z drugimi pa način računanja (na primer račun 12 krat 8 razdelimo na vsoto 10 krat 8 in 2 krat 8, saj je slednje lažje izračunati).  Najprej se srečamo z modeli situacije, saj z njimi gradimo razumevanje matematičnih odnosov in povezav, ki je osnova za računanje oziroma kasnejše reševanje zapletenejših problemov iz resničnega življenja. Sčasoma ti ne zadoščajo več, zato je potrebno spoznati tudi modele za računanje, s katerimi ponazorimo, kako se pri računanju »poigravamo s številkami«.  Glavna slabost modelov situacije je v tem, da nam ti rezultat »ponudijo na dlani«, kar se sicer sliši super, a ker ne vzpodbujajo napredovanja v razmišljanju oziroma sklepanju (rezultat pogosto lahko preberemo že s preštevanjem), matematični pedagogi priporočajo postopno uvajanje modelov za računanje. Modeli situacije naj bodo vsaj na začetku 3D – taki, ki jih lahko primemo v roke https://pomagajmi.si/izdelek/aritmeticni-deli/, saj je pri prvih korakih v svet matematike je zelo pomemben dotik. Sčasoma jih lahko nadomestijo modeli, ki jih narišemo na list papirja. Modeli za računanje pa so večinoma v 2D obliki.  Med modeli situacije so najbolj znani 10-okvir, mehansko računalo (abak s stotimi ali rekenrek z 20 lesenimi kroglicami) https://pomagajmi.si/izdelek/abakus-preprosto-racunalo/ kocke, Dienesove kocke, Cuisenarove paličice in različni Montessori materiali https://pomagajmi.si/izdelek/matematicna-plosca-odstevanja/ https://pomagajmi.si/izdelek/stoticni-kvadrat/ modeli večinoma ponazarjajo mestnovrednostni koncept v desetiškem številskem sistemu (enice, desetice, stotice …), redko pa zasledimo modele, ki ponazarjajo števila kot zmnožke praštevil.  V naši spletni trgovini najdete tudi komplete namiznih iger in pripomočkov https://pomagajmi.si/izdelek/igriva-prastevanka-2/ ki uporabljajo model s kvadratki in krožci za ponazoritev števil na dva načina – kot vsoto desetiških enot in kot produkta praštevil. Prva ponazoritev nam olajša seštevanje in odštevanje, druga pa množenje, deljenje, krajšanje ulomkov in podobno. S kombinacijo obojih pa si praktično lahko »narišemo« mešane računske izraze, kar je sigurno želja marsikaterega osnovnošolca.  Med modeli računanja pa najpogosteje uporabljamo številsko premico, številsko polje in tabelo razmerij Vizualna predstavitev naravnih števil   Številska premica nam olajša seštevanje in odštevanje ter vzpodbuja aditivno razmišljanje, številsko polje krepi multiplikativno sklepanje in je odlično za naloge z množenjem in deljenjem, tabela razmerij pa je praktično nepogrešljiva pri računanju odstotkov ter nalog s premim in obratnim sorazmerjem, vzpodbuja pa proporcionalno sklepanje. Gregor Rabič...
    • Otrok in težave s sluhomOtrok in težave s sluhom
      11 februarja, 2022BlogA si vedel, da  pri nas vsako leto ugotovijo težave s sluhom pri 400 do 500 otrocih❓ Zelo pomembno je, da težave s sluhom čim prej odkrijejo, da bi hitro primerno ukrepali, zdravili in omilili posledice ter predpisali ustrezno zdravljenje in terapijo. Že v porodnišnici dva ali tri dni po rojstvu preverijo sluh in približno pri enem od 1000 novorojenčkov so potrebne nadaljnje preiskave. A največ okvar se izkaže pozneje in sluh se z leti slabša. “Presejalni test sluha v porodnišnici pove, da ‘en del notranjega ušesa’ dobro deluje. Nič pa nam ne pove, ali ima otrok res slušno zaznavo, torej ali res sliši” razložila vodja Avdiološkega centra in otokirurške dejavnosti na Kliniki za ORL in CFK v UKC Ljubljana, specialistka otorinolaringologinja, izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med. Kako vse se v razvoju kaže, da otrok ne sliši ali da slabše sliši? Slabši sluh lahko v mlajši letih zaznamo tudi starši in vzgojitelji, ki moramo biti pozorni na otrokove odzive na zvok in predvsem na govorni razvoj, pri katerih mora biti napredek viden skoraj vsak teden. In včasih tudi sprememba v vedenju otroka pove, da se mu je morda poslabšal sluh. “ Priden otrok, ki lepo sledi vodenim aktivnostim, postane odklonilen, nestrpen, nemiren … Išče pozornost na neprimerne načine,” je opozorila dr. Saba Battelino. “Otrok se ne odziva na zvok in glasove ter daje vtis, kot da je ‘v svojem svetu’. Pogosto je nemiren, išče pozornost. Čeprav se oglaša z bebljanjem in z glasovi, se okoli 11 meseca otrokove starosti začne kazati upočasnjen ali zaustavljen govorni razvoj,” je opisala. “Govor se počasi razvija, otrok včasih govori nerazumljivo ali sploh ne spregovori, v družini imajo tudi praviloma razvito naravno kretanje. Zato nekje do 10., 12. meseca brez strokovne pomoči težko opazimo slab sluh ali celo gluhoto, kar so potrdile tuje raziskave, pa tudi naša lastna opažanja in sledenje rezultatom testiranja sluha glede na navedbe staršev,” je dodala. Po njenih izkušnjah je staršem naravno dano, da razumejo in da se s svojim otrokom zadovoljivo sporazumevajo z mimiko in z naravnimi kretnjami nekje do osmega, devetega meseca njegove starosti. Po besedah direktorja Centra za sluh in govor Maribor Sama Rumeža se težave s sluhom pri otroku lahko odražajo na več področjih in v različni intenziteti. “Lahko zaostaja v razvoju govora, zamenjuje podobne besede, predvsem v hrupnem okolju težje zbrano posluša, v skupini otrok se težje orientira, težje sledi dejavnostim in pouku,” je naštel. ‼️Težave s sluhom torej pogosto vplivajo na slabše razumevanje v šoli, posledično na branje in pisanje ter tudi na razumevanje prebranega.‼️ Lahko se pojavijo: ✅ motorični nemir, ✅ slabša pozornost, ✅ nekomunikativnost, ✅ nezaupanje v lastne sposobnosti, ✅ podaljšano procesiranje slišanega, ✅ težave s koncentracijo. “Vse se odraža na čustvenem razvoju otroka, ki se zaradi težav v komunikaciji pogosto zapre vase. Sluh ima torej tudi pomembno vlogo pri oblikovanju otrokove osebnosti in pri njegovem socialnem razvoju,” je opozoril. (Povzeto po Bibaleze)...
    • Prednosti montessori izobraževanjaPrednosti montessori izobraževanja
      9 februarja, 2022BlogČeprav je Maria Montessori svojo metodo ustvarila v prejšnjem stoletju -predvsem ustanov za izobraževanje otrok –njeno metodo vpeljujejo šele postopoma. Z njimi izboljšujejo kakovost učenja, razvoj otrok in jim omogočajo dostop do boljših orodji za njihovo prihodnost. Med njimi so predvsem: ✅ boljša koncentracija, ✅  kreativnost, ✅ radovednost, ✅ občutek za pravico ✅ čustvena inteligenca. Metodo je težko opisati v kratkem, v splošnem pa temelji na treh stebrih: otrok, odrasli in okolje morajo vedno biti povezani. Eno brez drugega ne deluje. Da bi bila metoda uspešno prenesena na otroke, mora odrasli razumeti otrokov razvoj, saj je nemogoče spremeniti okolje, če otrok nima dostopa do mirne, potrpežljive, sprejemajoče, harmonične in spoštljive čustvene atmosfere. Maria Montessori je zagovarjala tezo, da je za počasen razvoj otrok in vedenjske težave krivo okolje, ki ne vsebuje dovolj stimulativnih stvari za njihov razvoj. Maria je bila prepričana, da okolje spreminja otroka, zato mora biti takšno, da se v njem lahko otrok čim bolje razvija. Družina je prvi in najpomembnejši dejavnik pri vzpostavljanju okolja. Vsa oprema mora biti prilagojena otroku tako, da mu je vse na dosegu roke. Idealna učilnica ima na stenah dovolj nizko nameščene table, nizke omarice in police. Preprostost Dekleta in dečki ne potrebujejo veliko. Prednost moramo dati svetlim barvam in naravni svetlobi. Minimalizem Preveč stvari (barv ali igrač) v eni sobi lahko povzroči zmešnjavo. Zato je priporočljivo, da izberemo čim manj barv in v sobo vnesemo čim manj igrač. Dobra organizacija Kadar so stvari v sobi dobro organizirane, otroci lažje sledijo dogajanju, igri. Dostopnost Otroci morajo v prostoru doseči vse, česar se želijo dotakniti, ne da jim pri tem pomaga odrasel človek. Prisotnost odraslega pa je pri določenih podvigih priporočljiva. Varnost Dobro pripravljeno okolje mora ponuditi možnosti raziskovanja. Da bi otroku ponudili to možnost brez možnosti za poškodbo, mora biti okolje varno. Tišina, mir Otroška soba naj bo obrnjena proč od hrupne ceste, v najbolj tihem delu hiše. V njej naj bo čim manj elektronskih naprav. (Povzeto po prispevku Delo&Dom)...
    • Brain gym – gimnastika za možganeBrain gym – gimnastika za možgane
      28 januarja, 2022BlogKaj je Brain gym 🧠❓ “Brain gym je sistem preprostih gibanj telesa s katerimi povežemo celotne možgane z namenom, da bi spodbudili učenje in gradili samopodobo.” (C. Koester v priročniku za Brain gym 170). Brain gym temelji na predpostavki, da je učenje izziv, ki ga je mogoče premagovati z izvajanjem določenih gibov, uporaba katerih bo ustvarila nove nevrološke poti v možganih. Vzpostavlja integracijo na področju: ‼️ vida, ‼️sluha, ‼️ pisanja, ‼️ vedenja, ‼️čustev in ‼️komunikacije ter organizacije ‼️ in razumevanja. Razvija spretnosti, ki jih otroci potrebujejo za učenje branja, pisanja in učinkovitega funkcioniranja. Poznamo tri dimenzije gibanja: ✅ STRANSKOST (lateralizacija: levo – desno) Povezuje levo in desno polovico možganov. Omogoča prehod čez sredinsko linijo telesa, ter aktivnosti v vizualnem, avditivnem in kinestetičnem vidnem polju. Odločilna je za otrokov učni uspeh, saj je temelj za sposobnosti branja, pisanja in komunikacije. ✅ NOTRANJA ORIENTACIJA (fokusiranje: spredaj – zadaj) Fokusiranje je sposobnost prečkanja sredinske linije , ki omogoča sodelovanje. Pomembna je za notranjo orientacijo ter za povezavo možganov in mišic. Fokusiranje je sposobnost prečkanja sredinske linije, ki omogoča sodelovanje. Pomembna je za notranjo orientacijo ter za povezavo možganov in mišic. ✅ ZUNANJA ORIENTACIJA (centriranje: zgoraj – spodaj) Centriranje je sposobnost prečkanja sredinske linije med spodnjim in zgornjim delom telesa v povezavi z integriranim delovanjem zgornjega in spodnjega dela možganov. Pomembno je za posameznikovo občutenje, izražanje občutkov, organizacijo, prizemljitev, orientacijo v prostoru in racionalno reagiranje. Kaj so predpostavke Brain Gym-a❓ Učenje je naravna, prijetna dejavnost, ki traja vse življenje. Učne blokade povzroča naša nezmožnost, da bi premagali stres in negotovost, ki nas obideta ob novih nalogah. Vsi imamo tolikšne »učne blokade«, da smo se odvadili gibati. Z vajami izboljšamo: ✅ koordinirano gibanje celotnega telesa, ✅ koncentracijo, spomin, ✅ obvladovanje hiperaktivnosti ali prekomernega sanjarjenja, ✅ branje, pisanje, jezikovne in matematične spretnosti, ✅ komunikacijo, ✅ organizacijske spretnosti, ✅ razumevanje, ✅ čustveno ravnotežje, ✅obvladovanje stresa in doseganje ciljev, ✅ motivacijo in osebno rast, ✅ samozaupanje...
    • Učenje poštevankeUčenje poštevanke
      24 januarja, 2022BlogUčenje poštevanke »na pamet« – da ali ne? Tiste, ki še vedno mislijo, da je poštevanka zgolj niz podatkov, ki si jih je potrebno zapomniti, na pamet, brez razmisleka, moramo na žalost razočarati. Tako kot matematika ni le predmet »za levo možgansko polovico«, je tudi poštevanka več kot le skupek med seboj zmnoženih števil. Matematika je močno povezana z umetnostjo, ustvarjalnostjo, občutki in čustvi, ki jih povezujemo z desno možgansko poloblo. Eden pomembnejših občutkov je občutek za lepo, pa naj bo to lepota narave ali umetnostnih del. Tudi matematika je v svojem bistvu »lepa«, čeprav se na žalost še vedno najdejo ljudje, tudi med učiteljskimi vrstami, ki se na vse pretege trudijo, da bi dokazali nasprotno. Včasih celo nevede, ko v teste vključujejo naloge, ki nimajo »lepega« rezultata. Res je, matematika ni lahek predmet in pot do rešitve pogosto ni enostavna, ampak nekaj zadovoljstva na koncu si pa zasluži prav vsak. Tako, kot po težavnem vzponu na goro. Mar ne bi vsak otrok rad imel na učenje poštevanke lepe spomine? Barvite, slikovite, povezane z vsemi čutili, tudi za sluh in tip? Če pogledamo globlje, v bistvo poštevanke, opazimo, da so računi, ki jih vsebuje, med seboj močno povezani in skupaj tvorijo logično celoto. Čeprav so računi poštevanke na prvi pogled med seboj dokaj različni, je prav vsak izmed njih sestavljen iz delcev, ki izhajajo iz istega nabora, imenujemo jih praštevila. V poštevanki se pojavljata tudi števili 1 in 0, ki nista praštevili, imata pa v matematiki poseben pomen. Če te, t.i. »osnovne delce množenja« in povezave med njimi predstavimo na učencu prijazen vizualen, avditiven ali kinestetičen način, mu bo tudi celota veliko bolj jasna. In kar je najpomembnejše, poštevanko bo lahko raziskoval samostojno. Pri samostojnem učenju, ki ga »poganja« radovednost, pa vemo, da se zelo veliko naučimo. Večina otrok v učenju poštevanke »na pamet« ne vidi nekega smisla, zato je zanje to zelo mučno opravilo, ob katerem marsikdo doživlja celo travme, ki jim zagnusijo ne le poštevanke, ampak celotno matematiko. Potem pa je tu še »hitrostno ocenjevanje«, kjer se ne znajdejo najbolje in je njihova usoda zapečatena. Zato je zelo pomembno, da poštevanko učencem predstavimo kot nekaj, kar je v tesni povezavi z vsakdanjim življenjem in jim damo možnost samostojnega raziskovanja s pomočjo didaktičnega materiala, ki je lahko zgolj vizualen, lahko pa mu dodamo tudi avditivne in kinestetične elemente. Didaktični material si z nekaj domišljije in kreativnosti lahko pripravi vsak sam, sicer je pa tu »Igriva praštevanka«, namizna igra, ki smo jo razvili zato, da se bodo otroci poštevanko učili preko igre, z raziskovanjem in predvsem bolj z veseljem, znanje le-te pa se bo ohranilo za vedno. Gregor Rabič, avtor didaktične igre »Igriva praštevanka«...
    • Pomen dobro razvitega ravnotežja pri otrokuPomen dobro razvitega ravnotežja pri otroku
      21 januarja, 2022BlogNa samem začetku je pomembno poudariti, da je ravnotežje telesna funkcija, ki ni prirojena ampak je pridobljena.  Kaj sploh je ravnotežje? “Ravnotežje je sposobnost za uravnavanje želenega položaja telesa v mirovanju.” (Cemič in Zajec 2011). Razvija se že pred rojstvom (med nosečnostjo mati s svojim gibanjem že vpliva na razvoj otrokovega vestibularnega sistema). Kaj na kratko sploh pomeni vestibularni sistem? To  je čutilo ravnotežja, ki se nahaja v srednjem ušesu. Ko otrok premakne telo ali glavo, se ta sistem aktivira.  S premikanjem glave se premika tekočina v ušesih in tako možgani dobijo (preko čutil) informacijo o poziciji telesa. Vendar pa je do šestega leta slabo razvito. Zato je toliko bolj pomembno, da otroku omogočamo, da bo telesno aktiven in opravljal vaje kot so npr. hoja po ravni črti, skakanje po eni nogi, hoja po nestabilnih površinah, guganje, kotaljenje po hribu… Z vajami, ki krepijo vestibularni sistem se razvija tudi mišnični tonus, drža, koordinacija, ravnotežje, govor, koordinacija vida, sposobnost umirjanja, pozornost. Da otrok ravnotežje dobro razvija, mora opravljati vaje za pridobivanje ravnotežja. Vendar samo to ne bo dovolj, ravnotežje je potrebno tudi vzdrževati in ga izboljševati. Ker se otroci danes manj gibajo v naravi je toliko bolj pomembno, da doma, v vrtcih, šolah poskrbijo za opravljanje primernih vaj, ki pomagajo pri pridobivanju in vzdrževanju ravnotežja. Danes so na voljo dobro opremljena igrišča in telovadnice, ki otrokom omogočajo veliko dobrih aktivnosti. In vaje za ravnotežje so prav gotovo ene izmed bolj pomembnih. In kot velja za vse stvar – vse se vedno začne doma. Bodimo vzorniki svojim otrokom in ne pozabimo – kar se Janezek nauči, Janezek zna....
    • Stalnost predmetaStalnost predmeta
      13 januarja, 2022BlogStalnost predmeta je eden od pomembnih razvojnih mejnikov pri otroku. Stalnost predmeta pomeni, da dojenček razume, da stvari, ki jih ne more videti – mama, oče, skodelica, hišni ljubljenček – še vedno obstajajo, tudi če jih ne vidi. Če skriješ otrokovo najljubšo igračo, kaj se zgodi? Morda se ti zdij otrok zmeden ali razburjen za kratek hip, a potem se hitro.pomiri. In to zato, ker se ne zaveda, da predmet obstaja tudi, če ga ne vidi. Ko dojenček dojame stalnost predmetov, bo verjetno poiskal igračo ali jo skušal vrniti nazaj – ali celo glasno izrazil svoje nezadovoljstvo ob njenem izginotju. To je zato, ker že ve, da igrača obstaja. Razvoj stalnosti predmeta pomaga dojenčku doseči mejnike, vključno z:  razvojem spomina, raziskovanjem, usvajanjem jezika… Ali lahko vpliva tudi na to, kako tvoj dojenček reagira, ko zapustiš prostor? Ločitvena tesnoba je normalen del razvoja. Igranje določenih iger z dojenčkom lahko pomaga, da se nauči, da se zagotovo vrneš, tako kot vedno. Ko bo otrok to doumel, bo morda začeli iskati igrače, ki jih skrivaš, se zabaval, odkrival ​​ali odpiral stvari. Jean Piaget, otroški psiholog in raziskovalec, ki je vpeljal koncept stalnosti objekta, je predlagal, da se ta veščina ne razvije, dokler otrok ni star približno osem mesecev. Toda zdaj je splošno znano, da dojenčki začnejo razumeti obstojnost predmetov že prej – nekje med četrtim in sedmim mesecem....
    • Montessori pedagogikaMontessori pedagogika
      10 januarja, 2022BlogMontessori pedagogika postaja tudi pri nas vedno bolj razširjena. V Slovenijo je prišla dokaj pozno in kljub temu, da je v vrtcih prisotna že več kot deset let, ostaja širši množici neznanka. Nastala je z opazovanjem otrok. Postala je  del tudi našega delovanja. V čem vidimo njene prednosti? Drugačen pogled na otroka je ena izmed osnovnih razlik, ki pedagogiko Montessori ločuje od tradicionalne vzgoje otrok. Za to je potrebna vnaprejšnja in natančna priprava pedagoga. Montessori pedagog Prvi korak, ki ga mora narediti pedagog je priprava samega sebe. Nato mora verjeti v otrokov napredek. Vseskozi “išče otroka, ki ga še ni”. Montessori pedagog mora biti sposoben otroke navdušiti: s primerno urejenim okoljem,  s svojo živahnostjo in urejenostjo, s prijaznim odnosom. Za otroka mora biti zanimiv in prijeten, njegov glas nežen, njegovi gibi mehki in mirni. Okolje  Okolje spreminja otroka, pomaga mu, da začne samostojno oblikovati svoj duševni svet, da razvija koncentracijo, medtem ko opravlja delo po svoji izbiri. Vsa oprema je prilagojena otrokom, tako da jim je na dosegu roke. Montessori materiali Otroku dajejo osnovo za red, preko njega otroci spoznavajo odnose in zakone, ki vladajo življenju. Vsi materiali so narejeni iz naravnih materialov in z določenim namenom. Prav tako so narejeni tako, da jih lahko uporabljajo vsi otroci, ampak na različne načine. Materiali Montessori se delijo na pet področij: Material za praktično življenje, ki mora biti prilagojen velikosti otroka. Vaje so razdeljene na tri področja: skrb za samega sebe (oblačenje, umivanje, hranjenje…), skrb za okolico (pranje perila, delo na vrtu, pranje posode…), vaje povezane z življenjem v skupnosti. Otroci se naučijo ustvarjalnosti, koncentracije, koordinacije in samostojnosti. 2. Material za občutek. Z njim otrok spoznava barvo, obliko, velikost, težo in površino. 3. Material za matematiko. Otroci so  preko praktičnih vaj za življenje že pripravljeni za delo z materialom za matematiko. Zelo znan material so zlate perlice, s katerimi se otrok uči spoznavati desetiški sistem. 4. Material za jezik je usklajen z materialom za občutek. Najbolj so znane črke iz hrapavega in grobega papirja, ki so  nalepljene na lesene ploščice (peščena abeceda). 5.Material za prostorsko vzgojo, z njim naj bi otrok vzpostavil stik s svetom. Uči se geologije, zemljepisa, biologije, kemije, fizike… Poleg petih osnovnih področij je Maria Montessori razvila tudi vaje za ravnotežje. Na tleh označimo črte po katerih otroci hodijo. Prav tako so pomembne vaje za gibanje. Razum se razvija preko gibanja, saj sta inteligenca in gibanje močno povezana. NAJPOMEMBNEJŠI CILJI MONTESSORI PEDAGOGA: prebujati otrokovo domišljijo in njegovega duha, opogumljati hrepenenje po samostojnosti in čut za samospoštovanje, pomagati otrokom razvijati samodisciplino, vljudnost in prijaznost, pomagati otrokom, da se naučijo samostojnega raziskovanja, opazovanja, spraševanja. CILJI MONTESSORI PEDAGOGIKE: Spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja. Spodbujanje samostojnosti, samodiscipline in samospoznanja. Spodbujanje veselja do učenja in lastnega raziskovanja. Usvojitev novega znanja in pridobivanje novih spretnosti. Vzgoja in mir....

  • footerlogo
    PomagajMi, Kolenc Vid S.P.
    Tel: 041 278 430
    info@pomagajmi.si
  • Dostava in pošiljke
  • Splošni pogoji
  • O podjetju
  • Kontakt
© 2023 Pomagajmi.si
  • Maestro
  • MasterCard
  • Visa